Pri založbi Modrijan je izšel nagrajeni prvenec Dotik palestinske pisateljice Adanie Šibli (1974). Kratko prozno delo pripoveduje o deklici, ki tankočutno opazuje svet okoli sebe. Njeno bivanje v veliki družini na Zahodnem bregu ni oblikovano v tradicionalno narativno pripoved o odraščanju, marveč v spreplet spominskih drobcev, podanih s sugestivnimi pesniškimi podobami, zaradi katerih besedilo mestoma prehaja v poezijo v prozi.

Za pokušino navajamo nekaj odlomkov.

Na dvorišče pred hišo je zapeljal avtomobil in poiskal senco.

Prikazala se je prva noga in stopila na prstena tla, nato druga, nazadnje jih je bilo osem.

Štirje pari nog so postopali po dvorišču, še vedno v tišini, in čakali, da jih bo družina opazila, ne da bi opazili deklice, ki je v najgloblji tišini sedela v očetovem avtomobilu. Videla jih je v ogledalu in jim stopila naproti. Ko jim je prečila pot, tišina ni popustila.

Skozi vrata je stopila v hišo; nakar so se izza vrat prikazale mama ter četrta in peta sestra, za njimi pa se je komaj videlo deklico, in sprejele štiri slikopleskarje. Poslej so slikopleskarji prišli vsako jutro.

Ljubezen se je vnela na skrivaj, a je postala očitnejša, ko je najstarejši sin veliko pozorneje kot drugi poslušal četrto sestro, ki jim je pojasnjevala, v katere barve naj prepleskajo sobe. Njen glas, svež kot jutranja meglica, so slišala le njegova ušesa.

(© založba Modrijan, prevod Breda Biščak)