Sanje spremljajo človeka, že odkar se zaveda samega sebe. Jim kaže zaupati ali so sanje samo prazen ništrc? Švicarski psihiater in psihoanalitik Carl Gustav Jung je bil prepričan, da nudijo dragocen uvid v človeško psiho, zaradi česar je »raziskovanje sanj že samo po sebi življenjsko delo«.
Jungov pogled na nezavedno
Po Jungu je človeška psiha kompleksen sistem, sposoben samoregulacije. Psiho tvorita zavestni in nezavedni del, ki sta med seboj povezana. V praksi to pomeni, da kadar je neko naše zavestno prepričanje ali ravnanje preveč pristransko in omejeno, bodo sanje kot specifični izraz nezavednega poskušale vzpostaviti ravnovesje v naši psihi. Vsakič, ko si poskušamo sanje razložiti sami ali ob pomoči strokovnega tolmača, je zato smiselno, da se vprašamo, česa v svojem življenju ne vidimo, katere zavestne misli, prepričanja in vzorce obnašanja bi bilo smiselno premotriti in morebiti, ko jih bomo razumeli, spremeniti, kje so naše slepe pege in kako vplivajo na naše življenje.
Za sanje sta značilna metaforični jezik in dogajanje, ki marsikdaj ni v skladu z logiko vsakdanjega življenja. Naj se nam zaradi tega zdijo še tako bizarne in nadrealistične, so vedno smiselne. Njihovo sporočilo je največkrat povezano z nami samimi, se pravi s sanjavcem. Le redki med nami sanjajo preroške sanje, ki nakazujejo, kaj bi se znalo zgoditi v resničnem življenju. Pri večini od nas sanje govorijo o našem notranjem življenju, o stanju v našem nezavednem delu psihe. Sanje so torej samopodoba nezavednega, »selfie« nezavednega. Kako si z njimi pomagati, kaki jih razumeti in tolmačiti?
Nekaj praktičnih nasvetov za tolmačenje sanj
Vsi vemo, da so sanje silno begotne, izmuzljive; sanjske slike, vzdušje, vtisi, s katerimi se zbudimo, največkrat izpuhtijo že takoj, ko se zbudimo. Da bi se sanj bolje spominjali, si jih je smiselno posneti ali zapisati, takoj ko se zbudimo. Zraven si na kratko zapišemo ali omenimo tudi, kaj se nam je zgodilo prejšnji dan, saj so sanje običajno komentar dogajanja v našem realnem življenju v zadnjih dneh.
Nato si poskušajte predstavljati, da ste v gledališču, na odru pa se odvijajo vaše sanje. Vsak element ima svoj pomen: scenografija, liki, rekviziti, dogajanje. Pri vsakem elementu poskusite ugotoviti, kakšne asociacije vzbudi v vas: na kaj/koga vas spominja, ali vas spominja na kako realno pokrajino/osebo v vašem življenju ali v preteklosti, kakšna občutja vam zbuja. Bodite pozorni tudi na povezave oziroma razmerja med posameznimi elementi in med posameznimi sanjskimi slikami. Sanjskega dogajanja ne poskušajte razumeti le dobesedno, marveč simbolno, v prenesenem oziroma subjektivnem smislu. Zelo poenostavljeno: če sanjate gorečo hišo, se ne ustrašiti, da vam bo zgorel dom, marveč pomislite, kaj v vas samih bi se lahko vnelo, zagorelo, kateri vaš del je morda preveč strasten, vnetljiv.
Praktičen primer tolmačenja
Sanjavka, ki si je pred nedavnim kupila nov avtomobil, sanja, da se vozi v novem avtomobilu in ga slabo obvlada. Ustavi jo policaj, in čeprav mu pokaže vozniško in prometno dovoljenje, ji zastavlja zoprna vprašanja o nakupu avtomobila. Sanjavka ga pogleda in pomisli, kako je zafrustriran. Zunaj je sončen dan. Vsa tesnobna se zbudi.
Tolmač bi sanjavki lahko zastavil naslednja vprašanja: Kaj vam pomeni vaš avtomobil? Kako se novi avtomobil razlikuje od starega? Imate tudi v vsakdanjem življenju kdaj občutek, da se premikate naprej na drugačen, nov način, pa tega ne obvladate najbolje? Na katerih področjih se vam to dogaja? Vas policaj s svojim nezaupanjem, sumničenjem in vrtajočimi vprašanji spominja na koga v vašem vsakdanjem življenju ali se morda sami kdaj tako obnašate do sebe? Je mogoče, da je zafrustirani policaj del vas in da vas s svojim ravnanjem spravlja v tesnobno počutje, čeprav je – kot metaforično opozarjajo sanje – zunaj lep, sončen dan?
Vloga tolmača
Tudi ko že imamo izkušnje z analizo in tolmačenjem sanj, obstaja nevarnost, da bomo pri tolmačenju lastnih sanj pristranski, zlasti kadar si poskušamo razložiti sanje, ki bi jih najraje pozabili; sanje, v katerih nastopajo osebe, ki so nam zoprne; sanje, ki se pojavijo po dogodkih v resničnem življenju, ki so za nas pomembni. V takih trenutkih imamo ljudje tendenco, da smo še bolj pristranski kot sicer in si sanje razlagamo v skladu s svojimi željami, strahovi, potrebami, projekcijami.
Naloga tolmača/analitika je, da sanjavcu nudi varno okolje, v katerem skupaj raziskujeta sanjavčeve sanje in nezavedne psihične vsebine. V zgoraj navedenem primeru sanje sanjavki nastavljajo ogledalo in jo opozarjajo, da je zafrustrirani policaj najverjetneje del nje same. Ko se sanjavka tega zave, lahko začne v dialogu s tolmačem/analitikom (in seveda s samo sabo) odkrivati, kdaj se del nje prelevi v pretirano sumničavega policaja, ali takšno vedênje izvira iz njene preteklosti itn. Skupaj lahko raziščeta, kdaj novega načina funkcioniranja, ki ga je osvojila (nov avtomobil, za katerega ima vsa potrebna dovoljenja), še ne obvlada najbolje. Glede na to, da se je po sanjah zbudila tesnobna, je smiselno, da jo tolmač/analitik tudi ohrabri, naj vendar upošteva, da je v realnem življenju storila velik korak naprej: skozi življenje se zdaj vozi z novim avtomobilom.
Če povzamem: sanje kot specifični izraz nezavednega so odličen diagnostični pripomoček. Tako kot nam rentgenska slika pokaže, kje in kako so morebiti zlomljene naše kosti, tako nam sanje nakažejo, kaj se dogaja v naši notranjosti, kje so naše slepe pege in neodkriti potenciali. Ko svoje nezavedno ravnanje doumemo in osvetlimo, ga lažje spremenimo. Sanje so zelo hvaležen material v procesu jungovske analize, med katero lahko v daljšem obdobju spremljamo posameznika in njegovo notranje zorenje, ki mu je Jung pravil »individuacija«.
Če svoje sanje opazujemo več let, bomo najverjetneje ugotovili, da se nekatere vsebine (liki, predmeti, situacije, prostori itn.) resda ponavljajo, vendar se tudi spreminjajo, saj smo se medtem tudi sami spremenili. S tem ko sami zorimo, se spreminja tudi naš pogled na življenje in preteklost in lahko se zgodi, da bomo tudi določene sanje razumeli nekoliko drugače ali iz drugačnega zornega kota, kot smo jih ob prvem tolmačenju. Sanje so namreč večplastne in jih lahko tolmačimo na več ravneh, ključno pa je, da tolmač vedno upošteva sanjavčeve asociacije in življenjske razmere ter sanjavca ne posiljuje s svojimi pogledi in pomeni.
V članku sem nakazala osnovne smernice za tolmačenje sanj, ki so večinoma oblikovane na podlagi Jungovega pogleda na psiho in nezavedno ter praktičnih izkušenj, ki sem si jih pridobila med večletnim obiskovanjem delavnice o tolmačenju sanj, ki sta jo vodila pokojni dr. Ivan Nastović, srbski psihoterapevt in doktor psiholoških ved, in psihoterapevtka mag. Marija Nastović. Več o tolmačenju sanj si lahko preberete v Jungovih knjigah Sodobni človek išče dušo in Človek in njegovi simboli. Pri nas se s preučevanjem Junga in tolmačenjem sanj v okviru jungovske analize ukvarja Slovenska zveza za analitično psihologijo.
(Članek je bil objavljen v reviji Karma+ novembra 2017. ©Breda Biščak)