Breda Biščak

O jeziku, književnosti in psihologiji

Dobrodošli na moji spletni strani, na kateri so predstavljena področja, s katerimi se profesionalno ukvarjam, ter moje dosedanje izkušnje, dosežki in prispevki o mojem delu. 

Po izobrazbi sem univerzitetna diplomirana anglistka (prevajalka) in literarna komparativistka; že pred študijem me je življenje zaneslo v novinarstvo in že od nekdaj me zanima psihologija. Z vsemi temi področji se še danes ukvarjam: tvorijo trikotnik, katerega oglišča so jezik, književnost in psihologija.

Jezik je veliko več kot sredstvo komunikacije, s katerim se srečujem pri prevajanju, tolmačenju in povezovanju pogovorov. Je tvarina, iz katere mojstri besed oblikujejo svoje stvaritve; je pokazatelj, kdaj se na dan prikrade nezavedno, saj tedaj, kot nas je naučil Sigmund Freud, naredimo jezikovni spodrsljaj oziroma lapsus; je odsev kulture, v kateri živimo, in razmerij moči v njej (v slovenski slovnici, denimo, velja, da moški spol uporabljamo tudi v povezavi z ženskami).

Književnost (v ožjem pomenu besede) je jezikovna oblika umetnosti in do neke mere odsev avtorja, časa, kraja in kulture, v katerem je nastala. Rada prevajam vrhunska književna dela, ki s svojim občečloveškim sporočilom, psihološko verjetnostjo, jezikovno izpiljenostjo in domišljeno zgradbo presegajo »tukaj in zdaj« in osmišljajo naše bivanje, saj nahranijo našo potrebo po smiselnem in lepem. Žal je v današnjem času komercializacije in hiperprodukcije vse manj priložnosti za njihovo prevajanje. Zato je toliko pomembneje, da si vsi, ki soustvarjamo slovensko literarno pokrajino, prizadevamo za ohranjanje visokih standardov.

Poznavanje književnosti oziroma humanistike, kot opozarja slovenski psihoanalitik Matjaž Lunaček (Potrebe so mi bile že od nekdanj sumljive, Sobotna priloga Dela) je zelo pomembno tudi pri izvajanju psihoanalize – poleg teoretičnega poznavanja psihologije, lastne analitične izkušnje in upoštevanja etičnih standardov. Nezavedno – eden njegovih izrazov so sanje – nas modro vodi skozi življenje, če mu le znamo prisluhniti. Dobri književniki so vedno tudi intuitivni poznavalci človeške duše; eden od varnih načinov, da spoznavamo lastno dušo, njene globine, temine in lepote, je jungovska analiza in tolmačenje sanj – pot, ki sem jo tudi sama izbrala in po kateri od decembra 2016 ubiram prve strokovne korake pod supervizijo jungovskih analitikov. Več o tem si lahko preberete v poglavju o tolmačenju sanj. 

Carl Gustav Jung je proces notranje rasti imenoval individuacija. Njegov potek ni premočrten; prav nasprotno, še najlažje ga opišemo, če si v spomin prikličemo obrobe vitičastih vzorcev, ki krasijo liste inkunabul. Tematski vzorci, ki se vijejo skozi slehernikovo življenje, so pri vsakem posamezniku drugačni; pri meni so na področju poklicnega življenja vsekakor povezani z jezikom, književnostjo in psihologijo oziroma dušeslovjem.

Vsa tri področja mojega profesionalnega udejstvovanja povezuje tudi enak pristop: skrbno posvečanje posameznim elementom in povezavam med njimi ob hkratnem upoštevanju širšega konteksta; pristop, ki ga od prevajalca zahteva prevajanje. Če želimo doseči skladnost na makroravni, moramo čas in pozornost najprej posvetiti mikroravni. Nič drugače ni pri povezovanju pogovorov in pri tolmačenju sanj v jungovski analizi. V malem odseva veliko, bi lahko dejali. Pesnik William Blake je to misel, po svoji naravi pravzaprav jungovsko, ubesedil takole: To see a world in a grain of sand oziroma v slovenskem prevodu Miha Avanza: V zrnu peska videti cel svet.

Če vas je moje razmišljanje nagovorilo in menite, da bi lahko tvorno sodelovali, vabljeni, da se mi oglasite.

Breda Biščak